Tukaj ste: začetna stran > Mi o sebi > Deset zapovedi > Tretja zapoved

Tretja zapoved


V Svetem pismu, ki ga je prevedel Martin Luther, se tretja zapoved glasi: “Ne pozabi na sabat in ga spoštuj. Šest dni delaj in opravljaj vsa svoja opravila. Sedmi dan pa je sabat za Gospoda, tvojega Boga. Tedaj ne opravljaj nobenega dela, ne ti in tudi ne tvoj sin, tvoja hči, tvoj hlapec, tvoja dekla, tvoje živali in tudi ne tvoj tujec, ki živi v tvojem mestu.”

Kako naj posvečujemo sabat? Kako ta del zapovedi spolnjujemo prakristjani?

Ta zapoved ne sporoča, da naj na ta dan sploh ničesar ne delamo; mi jo razumemo takole:

Na ta dan naj bi se zbrali v skupnosti, da bi skupno pregledali teden in ga z Gospodovo močjo zaključili. Kar je še grešnega, torej neočiščenega, naj bi s svojim bližnjim razčistili, da bomo lahko svobodno šli v novi teden. Ko je vse to opravljeno, kolikor je pač mogoče, naj bi slavili in častili Boga, se Mu zahvalili in tudi govorili o Njem, ki je neskončna ljubezen in ki nas je spremljal v minulem tednu.

Prakristjani ravnamo tako vsako soboto zveč er. Zberemo se pri molitvi in skupno pregledamo in sklenemo teden ter skupno večerjamo. Bogu se zahvalimo, Ga slavimo in častimo, Kristusa pa zavestno prosimo, da bi nam v tednu, ki je pred nami, stal ob strani pri izpolnjevanju zapovedi in Govora na Gori.

Na “sabat” torej prakristjani skupno častimo svojega večnega Očeta in se zavestno ukvarjamo bolj s svojo notranjostjo kot pa z zunanjim. Ta dan je tako za nas izvir moči. Svojih moči ne bomo nespametno zapravljali, temveč bomo na ta dan iz izvira, ki je Bog, zajemali za novi teden upanje, moč, zaupanje in tudi veselje.

Sicer pa se prakristjani veselimo tudi prostih ur, v katerih lahko storimo kaj zase osebno - to, kar nas veseli. Pri tem pa se izogibamo stresnim dejavnostim, kajti posledice bi vplivale na prihajajoči teden. Kakšen bi potem bil ponedeljek, ki naj bi bil dinamičen delavnik, dan dejanj?

Na dela prosti dan se prakristjani trudimo postati mirnejši in preudarnejši, še bolj ponotranjeni; trudimo se zajemati moči, si jih načrpati, da bi s Kristusom, svojim Odrešenikom, lahko šli polni moči v novi teden.

V besedilu Svetega pisma Veselo sporočilo se tretja zapoved glasi: “Ne pozabi na dan počitka. To je poseben dan, dan za Gospoda. Šest dni v tednu imaš čas, da opravljaš svoje delo. Sedmi dan naj bo dan počitka.”

 

Če primerjamo obe besedili tretje zapovedi, ponovno ugotovimo: V obeh knjigah je resnica povedana z drugačnimi besedami. Vidimo: Ne obešajmo se torej na črke, temveč doumimo smisel, smisel pa lahko doumemo le, če se vsak dan vse bolj trudimo izpolnjevati in živeti Deset zapovedi in Govor na Gori.

 



naslednja "Četrta zapoved"  / prejšnja "Druga zapoved"

Deset Božjih zapovedi

»Črke bodo oživele šele takrat, ko bo človek začel izpolnjevati zakone. S tem človek čisto postopno zori v vseobsegajoči zakon ljubezni in življenja. Samo tisti, ki izponjuje zakone s srcem in v duhu ljubezni, bo spoznal vseobsegajoči zakon in tako našel k resnici, ki je v notranjosti človeške duše
iz knjige »To je moja beseda«

To besedilo je iz knjige »Deset Božjih zapovedi«,
ki jo lahko naročite pri založbi DAS WORT.

 

© 2014 Universelles Leben e.V. • E-mail: info@univerzalno-zivljenje.siImpresum