Tukaj ste: začetna stran > Mi o sebi > Svoboda

Bog je svoboda


K ničemer nas ne sili. Zato naj tudi mi, ljudje, nad soljudmi ne bi izvajali pritiska, niti v malem niti v velikem. To velja tudi, ko gre za vero, za religijo. Naj gre za zunanjo ali notranjo religijo - pritiska ne sme biti. Vsakdo naj se svobodno odloči, kako bi se rad in ali bi se rad približal Bogu. Tako ravna Bog z nami. Pusti nam, da se svobodno odločimo, toda Njegova volja je, da bi spet izpolnjevali Njegovo voljo in da bi bili pri Njem.

Na to bi naj pogosto mislili: Bog si iz vsega srca želi, da se ne bi mučili, da ne bi trpeli, temveč da bi bili pri Njem, v svetlobi, v ljubezni. Bog, naš Oče, je poslal svojega Sina, da bi spoznali pot do ljubezni, da bi našli k ljubezni. Kam to pot nam pokaže Jezus, Kristus? Govoril je: "Božje kraljestvo je v vaši notranjosti."

Da je Božje kraljestvo v nas in ni vezano na zunanje kraje, na zunanje danosti in pogoje, za nas pomeni: Vsak od nas ima svobodo, da notranjemu kraljestvu vsak dan pusti rasti in nastajati. Tedaj ne potrebujemo zunanjih oblik, verskih obredov, zunanje religije – tedaj potrebujemo skupnost bratov in sester, kjer vsak posameznik pravi: "Grem v svoje srce. Dan za dnem odpiram Božje kraljestvo v sebi, da bom po telesni smrti spet zavestno v Božjem kraljestvu kot bitje svetlobe." V tem je svoboda.

V tem svobodnem duhu je tudi Univerzalno življenje. . Univerzalno življenje pomeni življenje v Bogu. Prav tako je tudi z razodetji našega brata in Odrešitelja, Kristusa. Bog nam pušča svobodo. Zato je v Univerzalnem življenju svoboda. Bog nas ne sili k verskim obredom. Bog nas ne sili v dogme. Hoče, da smo svobodni, da se svobodno odločimo. Svoboda je življenje v Bogu. Tako lahko rečemo: Univerzalno življenje j e svoboda.

Če tako živimo, potem se srečujemo kot svobodni ljudje v duhu ljubezni, ki iščemo skupnost in se v skupnosti razcvetimo, ker skupnost pomeni enost. Enost je svoboda. Svoboda in enost nas okrepita v srcu in nas okrepita v ljubezni do Boga in do bližnjega.

Prakristjanstvo pomeni: Skupnost, enost. Sin je prišel iz pratoka in nam prinesel življenje, odrešitev. Božji Sin je naš Odrešitelj. Zato Ga imenujemo Kristus. Ker pravi nauk, zakon ljubezni, ki ga je Kristus živel in učil nam za zgled, prihaja iz pratoka, se mi imenujemo pra-kristjani.

Prakristjani so svobodni ljudje. Iščejo skupnost, toda ne vežejo se na nobenega človeka. Prakristjani so ljudje, ki drug drugega vse bolj nesebično ljubijo - torej brez ocenjevanja. Nesebična ljubezen pomeni: Svojega bližnjega niti ne povišujem niti ne ponižujem; moj bližnji je del mojega večnega življenja.

V pravi skupnosti je skupni blagor. Skupni blagor pomeni: Dobro za vse. Skupni blagor temelji na pravem bratstvu in sestrinstvu ter nesebičnosti. Če vsak brat in sestra v srcu ohranjata del svojega bližnjega, ki je v njiju in ga aktivirata v zavesti: V mojem bližnjem je Bog, v meni je Bog; v Bogu smo eno - takrat bo vsakdo skrbel, da gre bližnjemu dobro. To je aktivno prakristjanstvo. To je skupni blagor, blagor vseh.

Kakor v Nebesih, tako tudi na Zemlji. Če se tega zavedamo in če se zavedamo vsak dan bolj, tedaj se prebudi hrepenenje po naši Božji dediščini, po večnem zakonu. Hrepenenje po Bogu nas vedno znova spomni, da odložimo svoj zakon jaza, svoj osebni zakon, "jaz", "moj" in "meni", ki nas utesnjuje in v katerem bližnji nima ne mesta ne prostora. Takrat odložimo "svoj blagor" odložimo in se vraščamo v skupni blagor.

Skupni blagor je tudi dobrobit družbe, pri katerem je soudeležen vsak posameznik. Vsakdo zastavlja svoje moči za skupni blagor.

Nobeno duhovno bitje ne reče: "Drugi naj naredi to. Jaz zdaj počivam; bližnji zna to morda bolje." Vsako bitje v Bogu vse stori v Absolutnem zakonu. Ne počiva na račun energije bližnjega. Primerno svojim sposobnostim deluje v veliki celoti za dobrobit vseh.

Kakor v Nebesih, tako tudi na Zemlji. Univerzalno življenje pomeni svobodo - svobodo v Božjem Duhu. Univerzalno življenje pomeni: Odpri Božje kraljestvo v sebi in prišel boš v svobodno skupnost bratov in sester, ki častijo edinole Boga. Boga častijo tako, da Mu vsak dan bolj pustijo delovati po njih, po njihovih nesebičnih čustvih, občutkih, mislih, besedah in delih.

Če si za to dan za dnem prizadevamo, smo vedno bolj v svoji Božji dediščini, v Absolutnem zakonu, ki je naše pravo življenje, ki nas osvobaja, osrečuje in nas združuje.

(Iz knjige: Veliki kozmični nauki Jezusa iz Nazareta njegovim apostolom in učencem, ki so lahko dojeli z razlago Gabriele v veliki učni cerkvi Božjega Duha, 4. del. Naročite lahko pri založbi Das Wort.)

To je le majhen izvleček iz Kozmične življenjske šole, srečanja vseh iskalcev Boga, ki je vsako nedeljo ob 10. uri v mnogih prakristjanskih zbirališčih.

 

 

 

© 2014 Universelles Leben e.V. • E-mail: info@univerzalno-zivljenje.siImpresum