 |
|
 |

 Prakristjansko mišljenje in življenje
Sporočilo iz večnega zakona ljubezni in življenja


Današnji prakristjani niso fanatiki in se ne povzdigujejo nad druge. Današnji prakristjani stojijo na tleh z obema nogama. Njihovo notranje prepričanje je usmerjeno na nebesa.
Znaki prakristjanskega življenja: Prakristjani se ne potegujejo za to, da bi imeli prav. Prakristjani so, tako kot mnogi drugi ljudje, še nepopolni, torej še manjši ali večji grešniki. Odlikuje pa jih to, da svoj delež pri napakah in ravnanju proti Božjemu zakonu ljubezni in življenja iščejo najprej pri sebi in ga s pomočjo Kristusa Boga tudi najdejo, da nato s Kristusovo pomočjo očistijo, kar ni dobro in enakega ter podobnega ne storili več. Na ta način postajajo med drugim vedno bolj eno z najglobljo notranjostjo, z Božjo iskro v bližnjem.
Prizadevanje prakristjanov za nebesa je v tem, da se ravnajo po Božjih zapovedih in po Govoru na gori Jezusa, Kristusa – kjer je zajet tudi Očenaš – kar je za nas prakristjane pomembna naloga, ki jo vsebujejo naslednje Kristusove besede: „Kdor sliši te Moje besede in se ravna po njih, je kot pameten mož, ki si je zgradil hišo na skali.“ Jezus je torej govoril o i z p o l n j e v a n j u Njegovega nauka, ki ga je ponovno razodel in ga razodeva človeštvu kot Kristus Boga in to v današnjem času s preroško besedo po Gabriele.
Za prakristjane velja ljubezen do Boga in do bližnjega, življenje v enosti, ki zajema živali, rastline in kamnine, vse življenjske oblike na celi zemlji in v vsej neskončnosti. Prakristjani si prizadevajo ohranjati enost z notranjim bitjem svojega bližnjega, ne glede na to, kako ta misli in se obnaša. Niso šleve. Nagovorijo bistvo, se pa ne borijo, ko gre za to, kdo ima prav.
Prakristjani vsakomur pustijo svobodo mišljenja in delovanja. Toda to svobodo uveljavljajo tudi zase. Pazijo na zapoved, „dati cesarju, kar je cesarjevega“ in dati Bogu, kar pripada Bogu, plačujejo davke itd. Ker prakristjani spoštujejo cesarjeve zakone, tudi gredo do cesarja, če je potrebno, da pred sodiščem dosežejo pravičnost.
Za prakristjane današnjega časa je prakristjansko dejanje bistveno temeljno načelo njihovega mišljenja in življenja. Pojasnijo, kadar gre za zlorabo imena Jezusa, Kristusa, ki mu sledijo. V svojih Kristusovih podjetjih gradijo na izjavi „vedno se vadi v zvestobi in poštenju“ ali „kar nočeš, da tebi kdo stori, tudi ti nikomur ne stori“. Prakristjani delajo in živijo skupaj, v skupnostih; so samostojni ljudje; prav tako so intaktna tudi njihova partnerstva in zakoni. Prakristjani v Kristusovih podjetjih delajo pretežno za razvoj miroljubne dežele in za poravnavo škode, storjene naravi in živalim.

Prakristjani molijo k Večnemu, Bogu, Očetu nas vseh, in k odrešitelju vseh duš in ljudi, Kristusu, ki v vsaki duši biva kot svetloba, moč, ljubezen in življenje. Verujejo v edinega Očeta vseh ljudi in bitij, večnega Očeta v nebeškem kraljestvu.
Očenaš je beseda dejanja Jezusa, Kristusa. Uči nas: „…ki si v nebesih“. Prakristjani častijo večnega Očeta v nebesih. Častijo Njegovo ime, tako da se trudijo spoznati Njegovo voljo in jo izpolnjevati. Očenaš jih uči naprej: „Naše kraljestvo prihaja in Tvoja volja se godi.“
„Naše kraljestvo“ pomeni: Vsa čista bitja, vsi Božji otroci – h katerim spada tudi bitje v najgloblji notranjosti vsakega človeka – so kot otroci večnega Očeta deležni Božjega kraljestva. Če ljudje postopno izpolnjujemo Njegovo voljo, dozorevamo v Božje kraljestvo in se bomo po fizični smrti vrnili v večno domovino. Prakristjani tudi molimo, da prihaja Božje kraljestvo in se godi Njegova volja.
V številnih Božjih razodetjih za današnji čas je Jezus, Kristus takole razodel: Ljudje, ki resno jemljejo Očenaš in si prizadevajo za enost z najglobljo notranjostjo soljudi, pa tudi za enost z živalmi in z materjo zemljo, naj bi začeli s postopnim izpolnjevanjem Očenaša, ki so ga molili več stoletij in ki je molitev dejanja. Kdor dopusti, da postane v njem aktivna Božja volja, živi v miru in bo – tako je govoril Božji duh s preroško besedo po Gabriele – pridobil deželo, v kateri bo mir viden in občuten: kraljestvo enosti in miru, živetega Govora na gori.

To se je godilo in se godi. Prakristjani so – s podporo ljudi, ki ljubijo naravo – kupili majhno, miroljubno deželo in jo oblikovali ter zgradili s pridnim delom. Ta košček dežele raste in uspeva. Ljudje v tej deželi si prizadevajo, da mislijo in živijo miroljubno - v vsakem pogledu.
Zdaj živi na tem malem miroljubnem koščku zemlje v miru in svobodi mnogo rešenih živali. Prakristjani v miroljubni deželi ne ljubijo samo živali, ki jih varujejo in jim ohranjajo življenje – prakristjani spoštujejo in cenijo tudi rastline, grme in drevesa; da, začeli so ljubiti mater zemljo, ki ljudem podarja življenje. Ker prakristjani ljubijo živali na poljih in v gozdovih, na zemlji in v njej, v zraku in v vodah, so na pusti zemlji, podobni stepi, za živalski svet zasadili in zasajajo gozdičke, grme, drevesa in druge rastline. Za življenje enosti storijo vse, kar je v njihovih močeh.
Tako zori mala dežela miru, majhno kraljestvo ljubezni, življenja in enosti. To je mali začetek miroljubne dežele, kajti tako kot je v nebesih, je lahko tudi na zemlji – tudi še v tridimenzionalnem svetu: mir.
Beseda „mir“ marsikaterega obiskovalca miroljubne dežele spominja na Betlehem. Mnogi jo zato imenujejo tudi „Nova Betlehemska dežela“. Vsak pošten srčni obiskovalec je dobrodošel, da sam občuti: Mir je.

Prakristjani se ne izolirajo. Pozitvno, ki ga sami izkusijo in doživijo na sebi, nosijo tudi v svet svojim sobratom in sosestram. Preko neštetih radijskih in televizijskih kanalov se po Gabriele po vsem svetu širi Božje sporočilo, božanska beseda razodetij, beseda Kristusa Boga. Duhovna šolanja in pogovori poglabljajo Njegov nauk, pomagajo in dajejo napotke, kako jih uporabiti v vsakdanjem življenju. Vse več ljudi, prakristjanov, po vsem svetu doživlja živega Kristusa v pradnu svoje duše in posreduje naprej Božje sporočilo.
Prakristjani so vzor ljubezni in življenja:
Kristus v nas.
Kristus je ljubezen. Kristus je življenje.
Kristus je enost, svoboda in bratstvo.
Kristus z nami. Kristus po nas v Novi čas.
Kristus, življenje v malem kraljestvu miru.
Kristus je ljubezen, življenje in enost.
Prakristjani ljubimo življenje, Kristusa, v vseh ljudeh, živalih, rastlinah in mineralih. Kristus v zemlji, na njej in nad njo.
Kristus, zakon univerzuma, ljubezen in življenje! Prakristjani za Kristusa! Prakristjani v Njegovi volji!- To je današnje prakristjanstvo.
Prakristjani v Njegovem duhu
|
 |