Tukaj ste: začetna stran > Preroštvo > nekoč & danes

Ognjeno znamenje
časovnega preobrata


Mnogo ljudi veruje v Boga, celo v ljubečega Boga. A vendarle izhajajo iz tega, da je ta Bog precej daleč in da neposredna komunikacija z Njim ni mogoča.

Predstava, da Bog biva v vsakem od nas, se je dostikrat izgubila in prav tako prepričanje, da bi Bog ljudem lahko govoril po preroških ustih, dasiravno je to zelo razumljivo: Ali lahko po eni strani verujemo v ljubečega Boga, po drugi strani pa izhajamo iz prepričanja, da on molči?

Na Zemljo je vedno znova pošiljal mistike, jasnovidce in preroke, ki so se očistili ter postali prepustni za Duhovni Božji svet in; in ki so v svoji notranjosti slišali Božjo besedo ter so jo lahko izgovorili glede na svojo poklicanost. To se je zgodilo pri velikih prerokih tako imenovane Stare zaveze, ki jih je Bog - pogosto v pretresljivih okoliščinah - imenoval za Svoje glasnike: Izaja je imel videnje o ogromnem Božjem veličanstvu: "Svet, svet, svet je Gospod trum. Njegovo veličastvo je napolnilo vso zemljo." Preroka Amosa je ločil od črede, in le-ta je Božji klic doživel kot zastrašujoč poseg. "Lev rjove, kdo se ne boji. Bog, Gospod, govori - kdo tu ne bo prerok." Jeremija je poziv doživel v mladosti in se je branil z ugovorom, da je še premlad in ne more govoriti. Toda spričo njegovega Božjega naročila je ugovor propadel.

Nato je prišel Jezus iz Nazareta, največji prerok vseh časov. V Njem je prvovideni Božji Sin in sovladar nebes dobil človeško podobo. Ni prišel za to, da bi umrl, temveč, da bi človeštvo povedel v bližajoče se Božje kraljestvo, o katerem so preroki govorili že tisoč petsto let. Predvsem Izaja, kot znanilec prihajajočega Mesije in Njegovega kraljestva miru.

Preroke so preganjali kot krivoverce

Slutiti je bilo moč nekaj neverjetnega: Padec, odvrnitev od Boga, ki se je v duhovnem svetu dogodil že pred nastankom zemeljskega življenja, naj bi se povrnil v prvotno obliko, izvršil naj bi se dolgo napovedan preobrat. Jezus je vedno znova oznanjal to novo kraljestvo. Ni mislil zunanje oblasti, temveč notranje spreminjanje z izpolnjevanjem zapovedi ljubezni do Boga in do bližnjega.

To pa je bilo za takratno duhovniško kasto prenevarno. Mesijo Kraljestva miru je dala križati zaradi bogokletja. Ko pa je nato nastalo svetovno gibanje z imenom kristjanstvo, se je nasilna cerkev polastila Nazarenčevega nauka in ga izkrivila do nerazpoznavnosti: Iz ljubezni do bližnjega je nastalo sovraštvo do krivovercev, iz ljubečega Boga Bog, ki pošilja v večno prekletstvo, iz Notranjega kraljestva, o katerem je govoril Jezus, svetovni koncern oblasti - trajajoč dvatisoč let. Svet je prišel do roba propada, na katerem smo danes.

Vendar je že Jezus iz Nazareta napovedal: "Še veliko vam imam povedati, toda tega zdaj ne bi mogli nositi, ko pa pride On, Duh resnice, vas bo uvedel v vso resnico." Mnogi kristjani vedo za to mesto Janezovega evangelija, vendar se njegovega pomena ne zavedajo in si s tem tako zapirajo pogled na veliki dogodek današnjih dni: Da je Bog ljudem ponovno poslal visoko duhovno bitje, ki se je inkarniralo v ženo z zemeljskim imenom "Gabriele", ki je mogočna neposredna komunikacija z duhovno-Božjim svetom. Kako je prišlo do tega?

Bog jo je vzel v »službo«

Prerok ne pade z neba in nekega dne sklene, da bo nastopil kot glasilec Boga. Tudi ne študira filozofskih, ezoteričnih ali teoloških spisov, da bi si nakopičil znanje, ki bi ga nato poskušal dati naprej. Prav tako malo dopušča prišepniti človeškim pomočnikom, da bi s tujim znanjem razvil "versko zamisel." Usmeritev na človeško znanje prav tako kot odločitev »postati prerok«, ki pride iz lastne volje, bi ga kot Božji instrument od vsega začetka onesposobila. Neposredne komunikacije človekove duše z duhovno Božjo iskro, ki biva v njem ter bo postala Notranja beseda, se ne da izsiliti. Pogoj je ponižna pripravljenost prečiščenega človeka. Če naj Notranja beseda postane preroška beseda, mora zraven priti Božji poziv. Vdor Božjega v človekovo dušo in v življenje poklicanega se zgodi nadmočno in Božjemu izbrancu ne pusti izbire. Vsemogočni ga "vzame v službo" in s prenekaterim trpljenjem pripravi na njegovo nalogo. Človeške želje in vezi se prekinejo, tako da človek postane čisti instrument, po katerem lahko govori Bog.

Stvaritelj ne molči!

Vse to se je dogodilo tudi Gabriele. Ko je pred približno 25 leti v svoji notranjosti zaslišala svetlobno govorico Duha, se ji ni godilo nič drugače kot velikim prerokom pred njo. Poroča: "Prestrašila sem se in hotela zaustaviti notranji tok. Nato so prišle ljubeče besede: Ne boj se. Spremljam te vse tvoje zemeljsko življenje. Vedno si bila pod mojim varstvom. Izšla si, da bi sprejela Mojo besedo ter jo ponovno dala svetu." V četrt stoletja je postala največji prerok po Jezusu iz Nazareta. Po njej je nastalo mogočno razodetveno delo in svetovno prakristjansko gibanje. Božji Duh je neštetokrat govoril po njenem glasu na javnih  prireditvah, , tako da je ona notranji svetlobni tok prevedla v človeške besede. Neštetokrat ji je Bog govoril v tišini njenega srca z naročilom, da to, kar je sprejela v svoji notranjosti, da naprej človeštvu. To se je ponovno zgodilo dne 27. februarja 2001 s pretresljivim svarilom Boga Stvaritelja človeštvu.

Ali se res zavedamo, kaj to pomeni in kaj se že dogaja več kot dvajset let? Bog, Duh Stvaritelj in Kristus, ki je hodil po naši Zemlji kot Jezus iz Nazareta ter postal naš Odrešitelj, govorita ljudem. Nekateri morajo mogoče paziti, da se na ta dogodek, ki presega našo človeško zmogljivost, enostavno ne navadijo ter se veličine sploh ne zavedajo več. Drugi morajo morda paziti, da tega predčasno ne odklonijo ter lahkomiselno rečejo: Kdo ve, ali tukaj dejansko govori Bog - grem svojo pot. Tako so se odzivali tudi sodobniki Jezusa iz Nazareta; in prav takšne so bile reakcije ljudi do mistikov in preroških ljudi pred Njim. Njihov izgovor proti Božjim glasilcem v zemeljski puščavi se je vedno glasil: Ta ne more biti, tako ne more biti, zdaj ne more biti ... oz. sme sploh biti? Pri tem gre za eksistenčno odločitev: Kdor sliši Boga govoriti in Njegovo sporočilo vsakodnevno udejani, doseže vse, kar potrebuje njegova duša, da bi se vrnila v večno domovino. Kdor Boga sliši in gre dalje, je v nevarnosti, da izgubi vse …

Predočimo si torej, kaj je Bog nekoč in zdaj naznanjal po preroških ustih, da bi se odločili, ali hočemo iti dalje in storiti tako, kot da ne bi ničesar slišali, ali pustiti, da se nas dotakne preroško sporočilo ter spremenimo svoje življenje.

 

Staro mineva, nastaja novo

Že pri Izaji gre za trojno sporočilo: Svarilo, napoved velike nesreče ter obljuba velike odrešitve. Svarilo: Opustite žgalne in klavne daritve, prenehajte slabo označevati za dobro in dobro za slabo, predstavljati temo kot svetlobo ter svetlobo kot temo. Napoved velike nesreče: Človeška zloba in brezbožnost bosta vodili do hudih preizkušenj - do vojnih sporov in naravnih katastrof. Bog je človeštvu že pred 2700 leti po Izaji napovedal današnje ekološke katastrofe: Zemlja bo prazna in oropana …, dežela posušena in ovenela, zemeljski duh bo gineval in venel …, Zemljo bodo oskrunili njeni prebivalci, ker bodo prekoračili zakon in spremenili zapovedi ter prelomili večno zavezo." Preroško izobčenje oziroma zakon vzroka in učinka bo zadel tudi "Babilon, ki je najlepše med kraljestvi." Razdejan bo kot Sodoma in Gomora, kot se glasi. Tu že spominja na tisto, kar osemsto let pozneje spet vidimo v Janezovem razodetju: Vlačuga Babilon, biblijski simbol za pozunanjen verski kult, je zapisana propadu: tiste institucije torej, ki so se med Boga in ljudi postavile z razkošjem in sijajem, z magičnimi verskimi obredi in togimi dogmami ter so ljubimkale za moč na tej Zemlji. Janez iz Patmosa je v svoji Apokalipsi še jasnejši kot Izaja: "Pojdi iz nje, ljudstvo moje, da ne boš soudeleženo pri njenih grehih in da te ne prizadenejo njene nadloge." Toda nazaj k Izaji in tretjemu delu njegovega sporočila, obljubi: Najprej omenja rojstvo dečka, ki bo postal Odrešitelj človeštva, nato pa ponovni prihod Kristusovega Duha v nastalo Kraljestvo miru, kjer bodo iz mečev naredili pluge, v katerem bodo volkovi prebivali pri jagnjetih in panterji ležali pri kozlih, kjer bo mali deček pazil na teleta in mlade leve, kjer se bodo skupaj pasli krave in medvedi in kjer se bo dojenček igral pri gadjem gnezdu …

 

Nobenega kulta in klavnega daru

Nadaljnji veliki prerok pred Jezusom iz Nazareta je bil Jeremija. Tudi on je pod geslom "Babilon" svaril pred pozunanjenim verskim kultom; tudi on se je postavil proti žgalnim in klavnim daritvam. Jeremija je duhovniški kasti svojega časa bral levite. Ljudstvo je pozival, naj se spremeni in ne posluša lažnih besed, če nekdo reče: "Tu je Gospodov tempelj. " Svojim sodbnikom je klical: "Popravite svoje življenje in svoja dejanja. Ne bodite nasilni do tujcev." Duhovnikom je bilo to preveč. Zahtevali so njegovo smrt. Preden je Jeremija umrl, verjetno zaradi kamenjanja, je napovedal velike tegobe, vojne in naravne katastrofe. Toda Bog je tudi po Jeremiji oznanjal večno zavezo, v kateri se ne bo odvrnil od Svojega ljudstva. Spet bodo kupili polja v deželi, za katero velja, da je puščava ter končno: "Svoj zakon bom položil v njih in ga zapisal v njihova srca, njihov Bog bom in oni bodo Moje ljudstvo."

Duhovni vzroki vandalizma

Jezus iz Nazareta se je na Zemlji pojavil petsto let pozneje. Njegovo sporočilo delno še najdemo v uradni Bibliji: Govor na gori, svarilo, da se ne bi zadovoljili z zunanjo vero - Božje kraljestvo je v vaši notranjosti, je učil; ni odločilna vera, temveč dejanje; na Zemljo je hotel prinesti Svoje Kraljestvo miru, če bi ga ljudje hoteli sprejeti. Tudi On je svaril pred posledicami brezbožnosti. Prerokoval je vojne, naravne katastrofe in potrese, celo pretrese v našem sončnem sistemu. Ali je imel pred očmi nagib zemeljske osi, zadetek meteorja ali preskok pola? Kot je znano, bi bil zadnji že zdavnaj potreben. Toda tudi pri Jezusu iz Nazareta in predvsem pri Njem sveti skozi vse tegobe sporočilo, da se bliža Božje kraljestvo, ponovni duhovni prihod Kristusa Boga, ki bo vladal prek Svojega kraljestva miru.

Cerkev je v petem stoletju z neverjetno ošabnostjo razglasila, da je Kraljestvo miru prišlo že po njej. Spet je govoril "Babilon" in v naslednjih stoletjih ljudem predočil, katero božje kraljestvo je imel cerkveni Babilon v mislih: Totalitarni režim, največji v zgodovini, v katerem so zaradi inkvizicije preklinjali in mučili, v verskih vojnah osvajali in morili ter v misijonarskem fanatizmu pobili cela plemena in ljudstva - milijone ljudi.

Živali pa so kot brezdušna bitja, tako rekoč kot biomasa na voljo za vsak namen krščanskega večvrednega človeka. V apokrifnih spisih je ostalo prikrito in ni bilo vzeto v uradni kanon Biblije, da je Jezus iz Nazareta, učitelj miroljubnosti, učil tudi miroljubno ravnanje z živalmi. Pavlu pa so pustili napisati, da naj uživajo vse meso in si tega ne jemljejo k srcu. V tem so duhovni vzroki za vandalizem do živali, s čimer se soočamo danes – za množično vzrejo v hlevih, v mučilnicah za poskuse na živalih ter pri prisilni masovni produkciji živali z umetnim osemenjevanjem. Človek se je odvrnil od božjega reda, se odcepil od kozmičnega potenciala življenja ter ustvaril svoj lastni obtok vzroka in učinka, ki se vrti vedno hitreje.

Sredi tega časa pa Bog ponovno govori po preroških ustih - že petindvajset let. Marsikaj, kar je danes pred našimi očmi kot ognjeno znamenje - kužne bolezni živali ter zastrupljenost naših živil, je bilo že pred leti napovedano v Kristusovih razodetjih. Govora je bilo tudi o tem, da je Zemlja v vročici hiranja in bolezni, ki se širita od juga proti severu. Vedno znova pa je bilo govora tudi o odnosu ljudi do živali: "Po dvatisočih letih živali še vedno visijo na mesarskih tramovih, podobno kakor Jaz kot Jezus iz Nazareta. Po dvatisočih letih razparajo in razsekajo živalim telesa ter jih pripravijo za okus tako imenovanih kristjanov. Ali ne veste, da ne morete živeti brez vaše Božje dediščine, h kateri spadajo tudi kraljestva narave? Ali ne veste, da naj bi človek in narava tvorila enost? Tako kot so duhovna bitja v nebesih v enosti z neskončnostjo, s čisto naravo, naj bi človek postal enost in tvoril enost."

Grmade spet gorijo

Kdo je sledil tem opominom? Medtem v Evropi spet gorijo grmade. Tokrat sežigajo živali. Zgorijo milijoni ovac, svinj in govedi. Živalske klavnice modernega človeka same sebe vodijo v absurd: Doslej so živali ubijali, da bi jih pojedli, v zadnjih dneh pa so v Angliji ubili 250.000 živali, ne zato, ker bi jih hoteli zaužiti in tudi ne, ker so bolne, temveč zato, ker bi lahko zbolele; v Nemčiji so okrog 400.000 zdravih govedi odstranili kot smeti, da bi podprli ceno govejemu mesu. Lahko človek pade še globlje?

To je ozadje preroškega sporočila z dne 27.2.2001. Večni Oče je posvaril ljudi ter jim najprej še enkrat jasno povedal, kdo jim govori: "Sem Bog Abrahama, Bog Izaka in Bog Jakoba. Sem Bog vseh pravičnih prerokov." Ali občutimo moč, ki je za temi besedami? In iz Božje moči pride poziv: "Prenehajte uživati svoje sostvaritve, ki so vaši živalski bratje in sestre! Prenehajte jih mučiti s poskusi na živalih in odvzemanjem svobode, tako da jih zapirate v hleve, ki niso vredni živali."

Ali nam ne zastane dih? Bog, Stvaritelj, nas poziva, da prenehamo z barbarstvom, z množičnim pokolom živali … In nadalje nas poziva: "Prenehajte krčiti gozdove, jih požigati in živalim v gozdu in na poljih odvzemati življenjski prostor. Vrnite jim njihov življenjski prostor, gozdove, polja in travnike…"

Nato pa sledi svarilo: "Če se ljudje tudi tokrat ne bodo zmenili za Moje besede, če spet govorim vetru, se bo zanje začel vihar, svetovna usoda, in pomorila bo stotisoče - umirali bodo zaradi svetovnih naravnih nesreč ter zaradi bolezni, ki se bodo zgrnile nadnje podobno kot kužne bolezni, ki so jih zaradi svoje odvrnitve od vsakršne duhovne etike in morale, naložili živalim, ki jih trenutno na tisoče sežigajo. Kdor se ne bo spreobrnil, se mu bo godilo podobno."

In končno pravi udarec s kladivom Božje resnosti: "Izgovoril sem Svojo besedo. Svetovna apokalipsa teče." Bog potrjuje, kar so ljudje slutili na podlagi prejšnjih razodetij: Da je človeštvo preobremenilo svoj račun in te civilizacije ni več mogoče rešiti. Po tem Božjem razodetju ne bo nič več tako kot prej. Ničesar več ne moremo podcenjevati z besedami: Tako hudo že ne bo … Očitno bo zelo hudo. Po tem Božjem razodetju je vsekakor očitno, da gre za obseg bližajočih se katastrof. Obseg ni odvisen samo od tega, kako ravnajo odgovorni v državi in družbi; potek apokalipse in v kolikšni meri zadene posameznika, določa vsak sam s svojim lastnim načinom življenja. Ne več jesti mesa, je zunanji korak.

Evolucija z miroljubnostjo

Vendar gre za nekaj več: Za notranjo usmeritev k naravi in živalim, za vegeratarijanstvo, ki ne obstaja le iz strahu pred BSE, temveč iz spoštovanja in ljubezni do naših živalskih bratov in sester. Kako ravnamo s psi, z mačkami, ki jih dnevno srečujemo? Kaj me povezuje z rastlinami in živalmi na vrtu in v prosti naravi? Miroljubnost do živali je mogoča samo, če smo miroljubni tudi med seboj. Samo takrat je mogoč razvojni skok, ki je pred vrati v tem časovnem prelomu in h kateremu nas poziva Bog Abrahama, Izaka in Jakoba: Da najdemo mir in enost med seboj in z naravo. Zakaj zdaj je čas, v katerem nastaja Kraljestvo miru, ki ga napovedujejo že od Izaje. Prvi zametki so že tu po skupini ljudi, ki se je zbrala, da pridobi polja in gozdove, na katerih lahko ljudje in živali mirno živijo skupaj, na katerih je miroljubno poljedelstvo, kjer živali ne koljejo in darove narave dajejo naprej čiste in nepotvorjene kot zdrava živila. Vrh tega pa gre za to, da vsak na svojem delovnem mestu, v prijateljskem krogu in svoji družini resno prispeva k temu, k čemur je ponovno pozval Bog vseh prerokov - k miru med ljudmi in k miru z naravo.

 

 

(Ta tekst je izšel v časopisu "Kraljestvo miru" 5/2001.)

 

 

© 2014 Universelles Leben e.V. • E-mail: info@univerzalno-zivljenje.siImpresum