 |
|
|
Nastajanje Božjega dela in dejanje - podjetništvo po Govoru na gori -,
prejeto od Duha Kristusa Boga
Vprašanje Kristusovega prijatelja:
Gabriele, zakaj je začel Kristus Boga svoje delo, poimenovano "Delo Jezusa Kristusa za vrnitev domov"? V nadaljevanju je iz "Dela Jezusa Kristusa za vrnitev domov" nastalo Univerzalno življenje. Kako je moč razumeti te razvojne korake?
Odgovor preroka:
"Delo Jezusa Kristusa za vrnitev domov" je bilo učno in prosvetiteljsko delo. Že pred dvajsetimi leti so obstajali ezoterika in velika znanja o božjih svetovih pa tudi vedenje o Božjih zakonitostih. V Svetem pismu je zapisanih Deset Božjih zapovedi, ki jih je Bog dal človeštvu po Mojzesu. Prav tako v Svetem pismu beremo bistvene nauke Jezusa iz Nazareta, predvsem Govor na gori, ki obsegajo, če se jih naučimo razumeti, vsa področja življenja, in sicer življenje posameznika, družine, sorodstva, življenje v krogu prijateljev in ne nazadnje zdrav razvoj podjetij. V svetu je bilo veliko duhovnega znanja, a razlage, kako vsak dan živeti po Desetih zapovedih in Govoru na gori, so bile zelo skope.
V "Delu Jezusa Kristusa za vrnitev domov" nas je Duh Kristusa Boga učil o mnogih podrobnostih iz večnega zakona in pojasnjeval, kako jih lahko človeštvo uresničuje v današnjem času, vključno z Desetimi zapovedmi in Govorom na gori. V prvih letih "Dela Jezusa Kristusa za vrnitev domov" je Kristus Boga razodel, kako lahko posameznik oblikuje svoje življenje, da bi razvil duhovno-etične in moralne vrednote, in kako najde v notranjost, v globino duše, kjer biva Kristus, kajti v vsaki duši in v vsakem človeku je povsod navzoči Duh, Kristus Boga. Kristus je v Svojih razodetjih učil, da je vsak človek tempelj Svetega Duha, da je v vsakomer božanska dediščina, vseobsegajoča nebeška moč, Bit, imenovana tudi Jaz Sem. To je esenca vseobsegajočega Božjega Zakona ljubezni. Potem ko je razodevajoči se Kristus Boga posredoval svojim človeškim otrokom obilo duhovnega znanja v besedi in pisno, je začel graditi Notranjo cerkev Duha Kristusa in ponudil je Notranjo pot, po kateri naj bi stopal vsak človek, ki je voljan korak za korakom izpolnjevati Božje zapovedi in Govor na gori, kar je Kristus Boga v letih pred tem že učil z najrazličnejših vidikov, da bi mogel vsak voljni popotnik na Notranji poti h Kristusu Boga razumeti in uporabiti Njegove nauke.
Celo desetletje je trajalo "Delo Jezusa Kristusa za vrnitev domov", učno in prosvetiteljsko delo z Notranjo cerkvijo Duha Kristusa in z Notranjo potjo.
Potem ko je Kristus Boga tako leta dolgo duhovno pripravljal tla, torej zavest mnogih, da so mogli razumeti Deset zapovedi in Govor na gori in jih udejanjati v vsakdanjem življenju, je napel lok k izreku, zapisanem v Novi zavezi v zadnjih besedah Govora na gori. Tam piše: "Kdor ta Moj nauk posluša in se ravna po njem, je podoben modremu možu, ki je gradil svojo hišo na skali. Ko je bil naliv in so nastale povodnji in so pihali vetrovi in udarjali ob hišo, se ni zrušila, kajti bila je grajena na skali. In kdor sliši ta Moj govor in se ne ravna po njem, je podoben nespametnemu možu, ki je gradil svojo hišo na pesku. Ko je bil naliv in so nastale povodnji in so pihali vetrovi in udarjali ob hišo, se je zrušila in velik je bil njen padec."
Nešteti ljudje, ki so leta in leta poslušali razodetja Gospoda in so sprejeli Njegove božje nauke in pomoč, so stopili na Notranjo pot, da bi se, polagoma s pomočjo Kristusa Boga, osvobodili svojih grehov - z Njegovim osrednjim navodilom: Spoznaj svoje grehe, obžaluj jih, prosi bližnjega za odpuščanje in odpusti tudi temu, ki se je pregrešil proti tebi. Če si v življenju naredil kaj slabega in če to še lahko popraviš, potem to stori. Če si šel po poti očiščevanja, potem ne stori več tega greha. Vedno bolj in bolj izpolnjuj zapovedi življenja. Jezus je v Govoru na gori govoril o pravem dejanju. Kdor Njegov nauk sliši in živi po njem, ta je pameten človek. Nauku in spoznanju torej sledi udejanjanje in uresničevanje nauka v vsakdanjem življenju.
Ko je Duh Resnice, Kristus Boga, z besedo in pisno izlil zakonitosti nebes v zavest mnogih ljudi, je v letu 1983 v Svojih razodetjih poklical rokodelce, trgovce, kmete, zdravnike, ljudi skoraj vseh poklicev, da bi se odločili in v skupnosti delovali po Božjih zakonih - šlo je torej za udejanjanje Govora na gori. Dopustil je, da je iz korenin "Dela Jezusa Kristusa za vrnitev domov", iz nauka in prosvetiteljskega dela zraslo drevo uresničevanja - božjega udejanjanja in delovanja v skupnosti: Univerzalno življenje. V Univerzalnem življenju je Kristus Boga razodel nadaljnje stopnje Notranje poti; naprej seje razodeval v Notranji cerkvi Duha Kristusa. Učil je in uči tudi vse tiste, ki so se združili v Kristusovih podjetjih, da bi skupno delali po zakonih Govora na gori, torej v čisto novem gospodarskem sistemu, ki je primeren Govoru na gori in je za nas, ljudi Zemlje, preoblikovan na nižje.
Vprašanje Kristusovega prijatelja:
Gabriele, ali Te smem prekiniti? K povedanemu bi imel nekatera vprašanja. V Svetem pismu beremo o Desetih zapovedih in Govoru na gori. V zahodnem svetu se katoliške in evangeličanske institucije izdajajo kot pristojne za razlago Jezusovega nauka. Zakaj se potem Kristus Boga ponovno razodeva? Da bi med drugim ponovno učil Deset zapovedi in Govor na gori?
Odgovor preroka:
Če Božji Duh, ki ima preroški instrument, ne bi učil resnice in tako ne popravil in dopolnil, kar je bilo posredovano in se v tako imenovanih krščanskih cerkvah iz Kristusovega nauka še posreduje nepravilno, nepopolno ali iznakaženo, bi potrjeval obstoječe, kajti v vseh časih je Božji Duh pojasnjeval napake, jih popravljal in opozarjal nanje ter položil prst na rano.
Obe instituciji, katoliška in evangeličanska, učita vidike iz nauka Jezusa iz Nazareta, toda ti so pomešani s cerkvenimi nauki, z dogmami, s ceremonijami in z obredi, tako da je komaj še moč zaslediti preprosti nauk Jezusa iz Nazareta. Dostojevski je v svojem "Velikem inkvizitorju" natančno izrazil stanje stvari z besedami Velikega inkvizitorja namenjenimi Jezusu, ki je ponovno prišel: "Mi smo Tvoje dejanje izboljšali in ga ponovno zgradili na čudežu, skrivnosti in avtoriteti."*
Poleg tega nekatere evangeličanske cerkve učijo, da zadostuje že vera sama, katoliška cerkev pa poudarja, da je prejemanje zakramentov močnejše, kot je izpolnjevanje Jezusovega nauka. S tem obe instituciji izpodrivata osrednje pričevanje Jezusa iz Nazareta o udejanjanju Njegovega nauka.
Zavedajmo se: Že po Mojzesu je Bog učil izpolnjevanje Desetih zapovedi, kajti govoril je: "Ti naj bi ...", to se pravi: Ti naj bi uresničeval Deset božjih zapovedi, torej jih udejanjal. Bog po Mojzesu ni govoril: "Veruj v zapovedi, že samo to zadostuje."
S tem, da sta obe instituciji to osrednje pričevanje mogočnega Duha stvarstva, ki je govoril po Mojzesu: "ti naj bi", in osrednje pričevanje Njegovega Sina Jezusa Kristusa v Govoru na gori: "Kdor te moje besede posluša in se po njih ravna...", potisnili v ozadje, ker je Jezusov Govor na gori zanju utopija, in sta postavili v ospredje svoja merila (vera oziroma zakramenti zadostujejo), vodita krščanstvo v mlačnost in odvisnost od njunih institucij. Vsakemu posamezniku, ki je sledil tem zmotnim naukom, so tako prikrito natvezili, da mu potemtakem ni treba biti več odgovoren zase in svoje življenje. Brezpogojna pokornost cerkvi je vernike slepila. Namesto zvestobe Bogu se je uveljavila zvestoba cerkvi. Posledica takega ravnanja je zapletanje v grehe in odvisnost.
Bog je s Svojimi otroki v dušni in v zemeljski obleki. Zato je oznanjal Kristus Boga, Odrešitelj vseh duš in ljudi, in zdaj ponovno oznanja svoj preprosti nauk, ki ga je človeštvu prinesel že kot Jezus iz Nazareta, obenem pa uči praktično udejanjanje tega nauka tudi v današnjem času.
Za cerkvene oblasti obeh institucij ni to nič drugega kot aroganca Kristusa Boga, ki si po 2000 letih kot Kristus Boga, Sin Najvišjega, dovoli govoriti po preroških ustih, da bi danes človeštvu ponovno posredoval, kar so cerkveni dostojanstveniki, po Dostojevskem,"popravili".
Kaj je rekel Veliki inkvizitor: "Čemu si torej prišel, da bi nas motil? Zakaj me gledaš tako tiho in prodorno s Svojimi milimi očmi? Si jezen name, ker nočem Tvoje ljubezni, ker Te tudi jaz ne ljubim?... Naj Ti odkrijem našo skrivnost? Mogoče želiš slišati iz mojih ust, torej poslušaj: Mi nismo s Teboj, temveč z njim (z nasprotnikom), to je naša skrivnost. Že zdavnaj nismo s Teboj, temveč z njim, že osem stoletij. Osem stoletij je, odkar smo od njega sprejeli, kar si Ti zavrnil z jezo, ono zadnje darilo, ki Ti ga je ponudil tako, da je pred Tvojimi očmi razgrnil bogastva Zemlje. Iz njegovih rok smo prejeli Rim in Cezarjev meč in se izrekli za gospodarje Zemlje, edini, dasiravno naše delo še vedno ni končano. Kdo je kriv za to? Oh, naše delo je še vedno v svojih začetkih, toda začelo se je; še dolgo bomo morali čakati na njegovo dokončanje in na Zemlji bo še veliko trpljenja, toda mi bomo to dokončali in postali gospodarji Zemlje in šele nato bo napočil čas, da bomo mislili na vsesplošno, večno srečo človeštva. In vendar bi si Ti lahko že takrat prilastil Cezarjev meč! Zakaj si zavrnil tudi to zadnje darilo?" "Kdo naj torej vlada nad človeštvom, če ne ta, ki je podjarmil njegovo vest in v čigar roki je kruh? Opasali smo se torej s Cezarjevim mečem in sledili njemu, Tebe pa tako premagali za vse večne čase."
Jezus, Kristus, ki se ni dal ugnati - tudi cerkvenim oblastem ne, je uresničeval in še vedno uresničuje, kar je obljubil Svojim: "Še veliko vam imam povedati, toda zdaj še ne morete nositi. Ko pa bo prišel On, Duh resnice, vas bo vpeljal v vso resnico." Kristus Boga nam v današnjem času posreduje vse, kar zmoremo danes razumeti, z našimi človeškimi besedami.
Obe instituciji stajo krščanstvu grdo zagodli s svojim učenim pleteničenjem, ker sta bolj poudarjali vero in zakramente kot pa krščansko delovanje. Tako sta vernike vezali na hotenje in stremljenje teologov in na njihove predstave o svetu in kultih. Ljudje v obeh cerkvenih institucijah so imeli in imajo komaj kakšen vzor za uresničevanje Jezusovih naukov, saj sta učili, da je sama vera oziroma zakrament pomembnejši od dejanj. Zato je vsakdo delal, kar je hotel, v upanju, da mu bo njegova cerkev ob pravem času dala odvezo za njegove grehe in da bo tako prišel v nebesa.
Bog ni zapovedal tako. Tudi Jezus iz Nazareta ni učil tega. Ker to ni Božja volja, kakšna so potem nebesa, v katera bo vstopil tisti, ki sledi cerkvenim institucijam in njihovim oblastnikom? So to nebesa Boga, čista Bit, naša večna domovina - ali pa so "nebesa" cerkvene institucije? In končno, kakšna naj bi bila ta nebesa?
Posledica prilaščanja moči cerkvenih institucij o odločanju o dobrem ali slabem za posameznega človeka in o neumrljivosti njegove duše je med drugim tudi iznajdba "večnega prekletstva", ki vodi v obup in brezup posameznika, ki je zašel v past cerkvenih naukov. Kakšen je izgled za verujočega, če ne dobi pravočasno "odveze" za svoje težke grehe in se obremenjen z goro grehov vrne v onostranstvo? Ali zanj zares velja večno prekletstvo, kot učita obe cerkveni instituciji? Na tem svetu je mnogo religij. Po mojem mnenju ni nobena tako brez usmiljenja, kot sta ravno katoliška in evangeličanska, ki svojim vernikom grozita z večnim prekletstvom. Besedo "večen" je treba analizirati, da bi se dalo temeljiteje razumeti, kaj pomeni: večno se cvreti v žarečem kotlu brez najmanjšega upanja, da bi Bog nekoč bil usmiljen do te duše. Ali ne bi bil vsak zemeljski oče, celo tisti, ki bi ga ocenili za zelo strogega, bolj usmiljen, kot pa je nebeški Oče? Upravičeno je Dostojevski Velikemu inkvizitorju pustil, da je Jezusu rekel: "Si name jezen zato, ker nočem Tvoje ljubezni, ker Te tudi sam ne ljubim?" Ta cerkveni nauk o večnem prekletstvu je izrodek največje trdosrčnosti. Zaradi nauka, ki meni, da je vera v dogme in zakramente pomembnejša kot krščansko življenje, so bili mnogi verniki brez vesti in obenem odvisni od tega nauka. Ker se je človek za svoje mišljenje in ravnanje čutil vedno manj odgovornega, je po vsem svetu v čustvenem in čutnem svetu posameznika in v družinah, pa tudi v družbi in podjetništvu nastal kaos. Nikogar, ki je bil vezan na katoliško ali evangeličansko cerkev, niso učili, kaj pomeni zbirati pozitivne moči in kaj pomeni negativne moči, ki prihajajo iz čutnega sveta posameznika, iz njegovih misli, občutkov in iz njegovega vse preveč človeškega hotenja, s pomočjo Duha Kristusa na poti samospoznanja obžalovati, jih očistiti in jih ne več storiti. Veliki inkvizitor Dostojevskega je rekel: "Prepričali jih bomo, da so lahko svobodni le potem, ko se odrečejo svoji svobodi v našo korist in se predajo nam."
To je sistematično vključevanje drugih v odvisnost in poslušnost po načelu moči!
Kako naj posameznik razume in uporablja Božje zapovedi, o tem se je cerkveno ljudstvo poučevalo in se še le površno, ker so predvsem bistveni le zakramenti in vera. Obe instituciji, katoliška in evangeličanska, učita, da na tem svetu ni moč živeti po Jezusovem Govoru na gori. Ta nauk je na splošno projiciran v nek drug čas in drug svet in zato tudi odrinjen kot utopija. Vemo, da Božji mlini meljejo počasi, kajti On vsakemu dobrovoljnemu dolgo časa ponuja ugodno priložnost za njegovo spreobrnjenje in očiščenje grehov. Pri določenem sevanju planetov se vzroki neizogibno spremenijo v učinke! Zaradi tega bo nekoč v življenju posameznika kot v usodi Zemlje in človeštva napočil trenutek, ki bo viden na zunaj kot kaos, ki je nastajal tisočletja. To kaotično obnašanje je zdaj navzoče po vsem svetu, v glavah cerkvenih oblastnikov in njihovih pripadnikov, v znanosti, gospodarstvu m politiki. Ni razrvano le človeštvo, temveč tudi vse preveč človeške strukture, ki jih je človeštvo ustvarilo.
Če usmerimo pogled na razvoj, ki je vodil k vsesplošnemu propadu, najdemo v središču te mreže krivdnih zapletov glavnega povzročitelja: cerkvene institucije in njihove oblastnike, ki jim sledijo vsi tisti, ki so kljub poznavanju Jezusovih besed iz Biblije: "Kdor te moje besede posluša in se ravna po njih, je podoben modremu možu..." sprejeli ceneno razprodajo Njegovega nauka; ali zaradi dobrovernosti ali lenobe, je tukaj vseeno.
Namesto da bi človeštvo izpolnjevalo najpomembnejši Jezusovi zapovedi: Ljubi Gospoda, svojega Boga, iz vsega srca in vse duše z vso svojo močjo in z vsemi svojimi mislimi - in: Svojega bližnjega ljubi kot samega sebe - so pognali iz tal človeška egocentričnost in trdosrčnost, nevošljivost, sovraštvo, mržnja, umori, vojne in uničevanje narave ter ozračja, torej: "čisti ego". Naj Bog ob vsem tem molči? Večni se ne ravna po željah Velikega inkvizitorja. On govori, kadar On hoče, in bo vedno znova povedal to, kar je resnica, kar nas je učil kot Jezus iz Nazareta. On ne bo dopustil cerkvenim oblastem, ki so nauk Boga-Stvarnika in Njegovega Sina Kristusa Boga ne le izkrivljale, temveč tudi popačile, da bi tako delovale večno. Zaradi neovrgljivega zakona ljubezni, miru in Božje modrosti Bog ne bo dovolil, da bi bilo človeštvo še bolj odvisno, zapeljano in še bolj oddaljeno od Njega zaradi formalnosti, cerkvenih doktrin in kultnih opravil, ki so primerni duhu časa v poganstvu. Dolgo je trajalo Božje potrpljenje. Pomislimo na križarske vojne v imenu Jezusa Kristusa, v katerih je bilo usmrčenih na milijone drugače vernih. Nadalje pomislimo na srednji vek, ko so ljudi mučili v imenu križa odrešenja. Izsilili so krivična priznanja, milijone ljudi so sežgali na grmadah ali pa so jih na strahoten način pokončali kako drugače.
Kot rečeno, Božji mlini meljejo počasi, toda nekoč bo prišel trenutek, ko bo mera polna. Z nitjo usode se zdaj vedno bolj vežejo tisti, ki so te niti predli in spletali stoletja oziroma tisočletja. Začel se je nov kozmični cikel. Kristus, ki je zmagal na Golgoti in je Odrešitelj vsega človeštva in vseh duš, vodi vse, kar se zdi izgubljeno, nazaj v večno Bit. Kristus Boga je govoril in spet govori. Voljne vodi v novi čas, v čas zakonitosti Govora na gori, ki vsebuje tudi popolnoma nov duhovno-etični in moralni gospodarski sistem za ta svet, zrasel pa bo iz izpolnitve glavne zapovedi ljubezni do Boga in bližnjega.
Vprašanje Kristusovega prijatelja:
Vsebuje Univerzalno življenje ta novi gospodarski sistem, ki si ga pravkar omenila? Kaj je pravzaprav Univerzalno življenje?
Odgovor preroka:
Da, ta novi gospodarski sistem bo izviral iz Univerzalnega življenja. Za nas, ljudi, je posredovan iz nebes. Je v skladu z vsebino Govora na gori. Univerzalno življenje pomeni univerzalnega Duha. Bog, ki je vse v vsem, ne uči le Svojega večnega zakona ljubezni in enosti, temveč kaže Svojim otrokom tudi to, kako ravnati na vseh področjih življenja na Zemlji, vključno z gospodarstvom. Z molitvijo "Oče naš" krščanstvo približno 2000 let moli: "Tvoje kraljestvo pridi in Tvoja volja naj se godi kot v nebesih tako na Zemlji." V Univerzalnem življenju nas Kristus po Preroški besedi uči, kaj to pričevanje pomeni za nas, ljudi, in kako ga je moč vsak dan uresničevati na Zemlji na vseh življenjskih področjih, da bi bil mir in bi človeštvo izpolnjevalo Božjo voljo.
Kristus Boga je učil in uči Kristusove prijatelje, ki so pripravljeni vsak dan in tudi v Kristusovih podjetjih, ki so jih ustanovili, udejanjati načela enakosti, svobode, enosti, bratstva in pravičnosti. Kristus je dajal in daje zaklade neba na to Zemljo, toda mi, ljudje, imamo kljub verovanju in dobri volji težave, da bi ta načela uresničevali. Vsi smo še ujeti v stare vzorce bolehnega sistema gospodarstva: komolčarstvo, spodkopavanje podjetij, boj med delodajalcem in delojemalcem. Spodkopavanje podjetja ne pomeni samo tega, da posameznik premalo dela, temveč je pomembno tudi, kako dela in kje je med delom s svojimi mislimi.
Pogostokrat si delojemalec ne prizadeva preveč za podjetje, ker ni njegovo, temveč delodajalčevo. V podjetju dela predvsem zato, da zasluži za svoje preživljanje, vse drugo mu je kaj malo mar. Tudi stroškovni in tržni položaj podjetja nista njegova skrb; redko mu je mar za načrtovanje v podjetju in komaj kaj za izboljšanje gospodarjenja, za dvig dohodka in dobička. Delojemalec opravi zaupano mu delo in naloge dobro ali tudi slabo, pač po svojih sposobnostih, miselnih in življenjskih navadah.
Mnogi delojemalci in tudi delodajalci se obnašajo značilno koristoljubno. Posameznikom gre pogostokrat le za to, da sta jim zagotovljena delovno mesto in njihov položaj. H gradnji pozitivne podjetniške energije prispevajo zelo malo. To postane jasno, če lahko ugotovimo misli in želje posameznika. Kako pa je z mislimi in željami delodajalcev in delojemalcev? So njihove misli pri delu? Ali v podjetju resnično prispevajo k skupni odgovornosti? So s svojimi mislimi in željami na strani podjetja?
Seveda posameznik dela in nosi strokovno odgovornost za svoje delovno področje - toda kje so njegove misli? Mnogokrat so pri njegovih lastnih problemih, pri sosedu, s katerim se prepira, pri kolegih in kolegicah, ki jih delodajalec bolj upošteva kot njega, ki bodo na lestvici uspeha morebiti splezali za nekaj klinov više pred njim... Ali se v mislih spoprijema z zakonskim partnerjem ali z otroki... Ali pa so njegove misli v prihodnosti, morda snujejo želje ali načrtujejo dopust: priprave, potovanje, katero obleko vzeti s seboj in kako oblikovati svoj dopust... Ali preudarja, v katerem trenutku bo lahko kupil novo vozilo, ali ga bo zmogel plačati z gotovino ali na obroke... S kakšnimi metodami bi se lahko prebil na stolček prokurista, kako bi lahko spodrinil sedanjega, da bi zasedel njegovo mesto... Ali pa morda premišlja, s katerimi besedami bi pri delodajalcu očrnil svojega kolega, da bi le-ta tako izgubil svoje mesto in bi ga nato lahko zasedel sam, ker je plača za nekaj sto tolarjev višja... Ali mogoče misli na prijateljico ali pa na kako drugo žensko, na to, katero pot mora ubrati, da bi jo srečal, tako da njen mož ne bi ničesar izvedel o tem... in tako dalje in tako naprej...
Ob vsem tem seveda dela le s preostankom zavesti. Tako se zgodi mnogo delovnih napak, ki jih je treba popraviti, zaradi česar se izgubi veliko delovnega časa. Vse to in še mnogo več gre na stroške podjetja: podjetju pa to jemlje podjetniško energijo.
Če samo pogledamo v javna sredstva obveščanja, potem beremo in poslušamo v glavnem le o korupciji, predvsem pri delodajalcih in vodilnih, o brezposelnosti, prepirih, sovraštvu, nevoščljivosti, umorih, boju v malem in velikem, nemirih pa celo o vojnah. Ves svet je ena sama žareča peč, v kateri se pražijo predvsem majhna in srednja podjetja in njihovi delojemalci. Tako imenovane družbene grupacije nalagajo na ogenj še preostali "premog", tako da se svetovni požar korupcije, brezposelnosti, boja vsakega proti vsakomur, kriminala, mamil (predvsem tudi med mladimi), umorov, vojn in še mnogo česa vedno bolj širi.
Vprašanje Kristusovega prijatelja:
Mi lahko še enkrat razložiš, zakaj so misli tako odločilne?
Odgovor preroka:
Znanost nas uči, da se nobena energija ne izgubi. Toda kaj vse je lahko energija, ve le malokdo. Kristus Boga nam je razodel: Vsaka misel, vsaka beseda, vsako opravilo - vse je energija, celo naši občutki in čustva so energijski potenciali. Z našim "ročnim orodjem", z našim čutenjem, občutki, mislimi, govorjenjem in ravnanjem smo nenehno v stiku z enakimi ali s podobnimi energijami, ki nastajajo na mestih in predmetih, torej tam, kamor pošiljamo svoje misli.
Kristusovim prijateljem v Kristusovih podjetjih je Kristus Boga nadalje razodel: Vsako podjetje moramo gledati kot organizem. Vsak posamezen delavec je tako rekoč organ ali del ali celica nekega organa. Organizem podjetja je lahko zdrav in tak tudi ostane ter dosega dobre prihodke in dobičke, če vsak organ komunicira z drugim, torej če pripadniki podjetja miroljubno medsebojno sodelujejo. Ker je vse energija, more neko podjetje trajno obstati le, če so pripadniki podjetja pri delu zavestno odgovorni, če delujejo graditeljsko in si za uspeh podjetja prizadevajo tudi miselno. Podjetje je kot organizem spet en člen, en organ v velikem organizmu skupnega dobrega, žive velike celote, kjer eden dela za vse in vsi za enega, za Kristusa. Cilj Kristusovega podjetja je, s pozitivnimi močmi vseh udeležencev zagotavljati visoko storilnost za korist bližnjega in v dobro vseh.
Delojemalec, ki ljubi svoje delo in mu je njegovo podjetje pri srcu, se ne omeji le na delo v tem podjetju, temveč je tudi zdrav in dejaven organ tega podjetja. Kdor med delom ne misli na delo in na podjetje, temveč razmišlja o svojem svetu želja, posesti, o tem, da bi nekaj bil in ne-kaj imel, o predolgo trajajočih problemih, dopustu, flirtu in podobnem, vnaša v svoje delo zelo malo pozitivne energije; celo nasprotno: podjetju odvzema pozitivno moč, ki teče v njegove misli in v njegov svet želja itd., z njo jih hrani. Iz tega izhaja: tak človek škodi energijskemu obsegu podjetja, ker mu odteguje energijo. Ne nosi odgovornosti niti za podjetje niti za svoje delo in končno tudi ne za samega sebe, ker njegove misli begajo sem ter tja in z njimi ni pri delu.
V organizmu je vsak organ uglašen na drugega. Vsak zidak nekega organa je pomemben, kajti tako ima organizem zdravo podjetniško strukturo, ki raste in uspeva. Tako obstaja enakost v spoštovanju vseh dejavnosti in delovnih mest. Iz tega sledi: v zdravem krščanskem podjetju ne bi smelo biti nobene pretirane razlike v plačah. Če je vsak pripadnik podjetja - torej delojemalec in delodajalec - del organizma "podjetje", potem se velja vprašati, ali je za celoten organizem koristno, če eden ali več organov terja več energije, kot je potrebuje za zdravo in uspešno življenje. Če bi na primer možganske celice rekle: "Me smo najvažnejše celice celega organizma in zato potrebujemo 80% skupne energije podjetja", kaj bi se zgodilo? Možganske celice bi postajale bujnejše, ostale telesne celice pa vedno šibkejše. Ravnotežje bi se podrlo, organizem bi zbolel in pod takimi pogoji umrl. Če bi podjetniki ali delavci terjali previsoke plače, ne upoštevajoč ravnotežje, ali pa če v podjetju ne bi upoštevali gospodarske situacije, bi se enako zgodilo tudi v organizmu "podjetje".
Odnos delodajalci - delojemalci tudi ločuje, kajti med njimi je razlika v nadrejenosti in podrejenosti, torej eni ukazujejo, drugi pa ukaze izpolnjujejo. V podjetju, v katerem se delijo na zgoraj in spodaj, na visoke in nizke, v katerem velja neenako vrednotenje, od delavcev ni moč pričakovati zavestne odgovornosti.
Božji Duh nam je razodel, da je vsak človek različen v zasnovi svoje zavesti. Nekdo je sposoben za velik obseg odgovornosti, drugi pa za manjšega, nekdo ima kakovostne sposobnosti, drugi je le pogojno kvalificiran, nekdo ima sposobnosti vodenja, drugi je še v položaju, da se da voditi. Vsak, kdor želi postati nosilec odgovornosti, lahko razširi svojo zavest, če hoče sprejeti danosti za razširitev obzorja svojih izkušenj, do katerih mu je odprta pot v dobro vodenem podjetju. Tako bo v podjetju zrasel v nosilca odgovornosti, ker sčasoma ne bo prispeval le svojih dosedanjih kvalitet, temveč bo vključeval razširjene sposobnosti, ki jih bo še naprej razvijal.
Duh Kristusa Boga je Kristusovim prijateljem v Kristusovih podjetjih svetoval, naj snujejo pregledna podjetja, tako da bi bil tudi sistem podjetja pregleden za vsakega delavca in bi vsak delavec kot nosilec odgovornosti v podjetju z njim tudi zaživel. Vsak zaposleni v podjetju bi z njim zrasel in ga sprejel kot svoje. Potem takem ne bi bilo delojemalcev in delodajalcev, temveč bi bili vsi v podjetju nosilci in odgovornosti in družabniki skupnega podjetja.
Kristusovi prijatelji so zgradili Kristusova podjetja skladno s tem načelom. Vsi nosilci odgovornosti so po zakonodaji in notranji pravičnosti združeni v društvu sodelavcev v Kristusovih podjetjih, kjer vodijo tudi pregled nad deležem podjetij.
Popolnoma jasno naj povemo, da ta gospodarski sistem, ki je po Božjih zakonih, lahko deluje le, če vsak pripadnik podjetja prevzame odgovornost in je njegov solastnik ter ima podjetje za svoje. Pogoj za takšno delovanje in skupno sodelovanje posameznikov v Kristusovih podjetjih je, da vsak posameznik postopno izpolnjuje Deset zapovedi in Govor na gori. Da bi to omogočili, je že v času nastajanja "Dela Jezusa Kristusa za vrnitev domov" Duh Kristusa Boga razodel Notranjo pot, ki jo zdaj v Univerzalnem življenju posreduje še podrobneje.
Kristusovi prijatelji imajo v Kristusovih podjetjih dobre izkušnje s prakristjanskim gospodarskim sistemom. Niso pa še vsi prežeti s tem Božjim načelom enakosti, zato smemo reči, da so šele na poti do popolnega razumevanja. Gospodarski sistem Kristusovih podjetij je še vedno na začetni stopnji, čeprav so prenekateri obrati že dosegli lepe rezultate in napredek in jih bodo še dosegli.
Kristusovo podjetje, ki je organizem, pripada vsem, kajti noben organ naj ne bo nadrejen drugemu, Vsi organi so za delovanje obrata enako pomembni, ker vsak organ deluje skupno z drugimi po načelu enakosti: dajati in sprejemati. Tudi tu nam narava daje lep vzgled: ali bi človeški organizem dobro deloval in uspeval, če ne bi bila vsaka celica povezana z drugo?
Kaj bi se zgodilo, če bi jetrna celica rekla živčni celici: "Od tebe ne bom sprejela nobenega sporočila ali navodila; proizvajam toliko žolčnega soka, kot mislim, daje prav..." Ali se tu ne bi dalo predvideti, da bi zaradi pomanjkanja ali pa hiperprodukcije žolčnega soka trpel cel prebavni trakt in bi s tem nastale hude motnje? In kaj bi se zgodilo, če bi stavkala jetra in bi rekla: "Vse hranilne snovi, ki pritekajo vame iz portalnega venskega sistema, zadržim zase, ve, druge celice, pa glejte, kje boste dobile hranilne snovi!"
Kristus je razodel, naj z reševanjem osebnih problemov in težav, ki nam pridejo na pot v naših dnevih, ne odlašamo predolgo, moramo jih očistiti, tako da bo sodelavec z mislimi pri delu. Le tako bomo lahko odgovorno delali za podjetje in bili tu za svojega bližnjega. Miroljubno in skladno sožitje vodi v enost in k zdravi rasti podjetja glede na prihodek in dobiček. Načelo enakosti vodi tudi k svobodi posameznega sodelavca. Zdravo, za vzpon prizadevajoče si podjetje, ustvarja tudi več podjetniške energije, kar za posameznika med drugim pomeni večjo plačo in udeležbo pri izplačilu višjih dividend.
K problemom in težavam je treba reči: človeka, ki v svojem življenju sledi Desetim zapovedim, Govoru na gori in s tem naukom Jezusa iz Nazareta, ne bodo morili problemi in skrbi. Težave naj ne postanejo problemi, temveč jih vzemimo kot povod, da se v njih prepoznamo in očistimo, kar je v taki situaciji bistveno. Zaradi delujoče moči Kristusa Boga in postopnega izpolnjevanja božjih zakonitosti se bomo osvobodili osebnih bremen.
Vsak, ki svoje osebne probleme in težave oživlja, torej med delom goji svoje osebne vizionarske predstave, moti enakost, to je strukturo enakosti organske rasti podjetja. Kdor v svojem zunanjem in notranjem življenju ne vzpostavi reda, kdor se prepusti osebnemu - samoljubnemu svetu želja, bo s tako malomarnostjo in površnim delom vplival na red organsko raščenega sistema podjetja. Takšen svet želja je primerjati z virusom, ki lahko prispeva k neredu v podjetju in k njegovemu gospodarskemu zatonu. Kristusovi prijatelji prosijo take sodelavce, naj zapustijo organsko zrasla Kristusova podjetja m naj svoja osebna vizionarska egocentrična miselna preigravanja manifestirajo tam, kjer jim ugaja.
Jezus, Kristus, nas je učil in nas uči bratstva, kar pomeni, da smo ljudje glede na kozmični izvor med seboj bratje in sestre. Gospodariti po Božjih načelih se pravi, da v obratu vsakdo deluje svojim sposobnostim primerno in je v oporo svojemu bližnjemu.
Pravičnost pomeni, da moramo v podjetju vsak prepir poravnati v najkrajšem času, da organizem obrata ne trpi. Pod določenimi pogoji bi podjetje lahko celo propadlo, zlasti če bi se organi dolgo časa upirali drug drugemu, ljudje pa bi postali in ostali neenotni. Če dva živita v prepiru, potem nima prav le eden, temveč tudi drugi. Tehtnica pravičnosti v kristjanskem gospodarstvu je vedno mišljena v izravnavi, da sprta človeka medsebojno očistita, kar ju je privedlo do prepira.
Pozitivno mišljenje posameznika in dobro medsebojno sožitje sta moči, ki pripomoreta k uspehu podjetja in sta tako rekoč najboljša pripravljavca sodelavcev v podjetju. To prav tako velja za družine kot tudi za skupno življenje sorodnikov in prijateljev.
Iz razodetja Duha Kristusa Boga izhaja: Ustvari red v svojem osebnem okolju, potem bo to delovalo tudi v podjetju.
Kristusovi prijatelji v Kristusovih podjetjih, mi vsi, smo nepopolni, vendar v takem sistemu podjetja doživljamo čudeže nad čudeži. Božje načelo - motor Kristusovega podjetja, uporaba naukov iz Govora na gori v osebnem življenju, v vsem dogajanju v podjetju in tudi do strank - deluje iz ure v uro. Mnogi bratje in sestre dnevno doživljajo take izkušnje. Življenje in gospodarjenje po zakonitostih iz Govora na gori vsebujeta, kot je že povedano, čisto preprosto načelo:
Svoje misli uredi po Božjih merilih, ustvarjaj mir s svojimi bližnjimi in živi z njimi v enosti. Ne misli: "vse samo zame," temveč misli na skupno dobro, na dobro svojih bližnjih, ki so tvoji bratje, tvoje sestre, in na podjetje.
Nauči se obdržati stik z Božjimi darovi: s svojim delom, ki ga opravljaš, z naravo, ki te obdaja, z vsako rastlino, ki jo obdeluješ, s sadeži, ki jih neguješ, z izdelki, ki jih prodajaš, z blagom, ki ga ponujaš. Ostani v ustvarjalni božji komunikaciji s polji, z vsem, kar raste na njih.
Ostani v povezavi s štirimi elementi: z ognjem - soncem, vodo, zemljo in zrakom. Vedi, to so darovi Boga za to Zemljo. Ostani v stiku z živalmi na zemlji in v njej, na vodi in v njej, v zraku, pa tudi v hlevih, in predoči si: Duhovno gledano so del tvojega notranjega življenja.
Karkoli že počneš, vedi: če želiš podariti najboljše, potem boš tudi prejel najboljše, Ne glej stranke le kot stranko, temveč kot svojega brata, svojo sestro, in pomisli - gledano duhovno - da je del tvojega duhovnega življenja. Stranka ni le kralj, temveč tudi del tvojega srca.
Kristusovi prijatelji v Kristusovih podjetjih si vsak dan prizadevajo dati cesarju, kar je cesarjevega. Strokovne moči vodijo natančno knjigovodstvo in plačujejo davke in dajatve, kot jih predpisuje država. Po Jezusovem nauku dajemo tudi Bogu, kar mu pripada. Zahvaljujemo se Mu tudi tako, da postopoma izpolnjujemo, kar je Jezus naročil vsem ljudem: "Kdor ta moj nauk sliši in se ravna po njem, je podoben modremu možu, ki je svojo hišo gradil na skali. Ko je bil naliv in so nastale povodnji in so pihali vetrovi in udarjali ob hišo, se ni zrušila, ker je bila utemeljena na skali."
Medtem pa poznamo že tudi "barometer zavesti". Odzove se takoj, čim svoje misli usmerimo proti svojemu bližnjemu pa tudi takrat, ko nismo v pozitivni povezavi s svojim delom. Če svoje delo opravljamo nezbrano, tako da smo miselno - po merilih zavesti - čisto nekje drugje, na primer pri pripravah na dopust ali na konec tedna, pri drugem čutnem dogajanju, ki nas priteguje kot magnet, potem takoj pade barometer podjetja; izdelki, blago, proizvodi izgubljajo energijo. Njihovo pozitivno sevanje, ki privlači, se zmanjšuje. Spremeni se na primer okus sadežev ali kruha - ali pa pade prihodek in seveda tudi dobiček. Če smo do stranke, do svojega bližnjega, ravnodušni, ker ga ne sprejemamo s pozitivnimi mislimi ali ga celo podcenjujemo, se sčasoma izgubi ravnotežnostni potencial do strank. Barometer podjetja pada.
Nihče ni popoln. Vsakdo koleba, kajti vsak dan prinese za vsakomur izmed nas učne naloge, očiščevanje in preizkušnje. Torej mora vsakdo delati na sebi, da bi dosegel enakost, svobodo, enost, bratstvo in pravičnost. Barometer zavesti v podjetju nam kaže naša nihanja, ki vplivajo na uspeh ali neuspeh podjetja.
Izkušnja je pokazala, da je moč napredovati le v sožitju drugega z drugim, nikakor pa ne nasprotno.
V Kristusovem podjetju je vsak Kristusov prijatelj enakopraven. Plačo prejema najmanj po zakonitih določilih, v primeru Kristusovih prijateljev z otroki pa je precej višja. Po vsakem četrtletju sledi izplačilo dividend. Znesek določijo Kristusovi prijatelji v vsakem podjetju sami. Tako Kristusovo podjetje nam kot gospodarski sistem, ki po vsebini ustreza Govoru na gori, omogoča življenje v enakosti, enosti, svobodi, bratstvu in pravičnosti.
Svet s svojim sedanjim gospodarskim sistemom visi nad breznom. Morda bomo tu in tam čutili kratke "predahe" ali kratka obdobja navideznega pomirjenja, toda razvoj gre navzdol, saj ta sistem nima temeljev. Kjer vladata nadrejenost in podrejenost, se razvija ravnodušnost, ker premnogokrat eni mislijo za druge. Tam ne more nastati enakopravnost. Kjer vsak dan prevladuje boj enega proti drugemu, kjer v gospodarstvu vlada boj gigantov, ne more rasti svoboda. Kjer eden prejema preveliko plačo, drugi pa tolče revščino, med ljudmi ne more nastati enost. Kjer moč in denar zatirata brezpravne, se ne more razviti bratstvo. Kjer ugledni izsiljujejo svojo tako imenovano pravico in povprečni človek mnogokrat podleže, ne more zrasti nobena pravičnost.
Taka neuravnoteženost vedno vodi v nezadovoljstvo, sovraštvo, nevoščljivost, umore, boj, vojno, uničevanje in še marsikaj drugega. Od tega zaslepljeni narodi bodo vedno znova posegali po orožju, v veri, da bodo tako mogli vzpostaviti mir. Z uporabo orožja je mogoče nek narod spraviti le na rob uničenja, ga iztrebiti ali pa mu za dolgo vzeti eksistenčno osnovo. Vendar pa se vojskujočih in morilskih misli ne da uničiti z orožjem, temveč le tako, da ljudje udejanjajo, kar je učil Jezus v Svojem Govoru na gori. Kjer prakristjanska načela, enakost, svoboda, enost, bratstvo in pravičnost, ostanejo le prazne besede, ki jih morebiti ob nedeljah pridigajo s prižnic, vendar po njih ne živimo vsak dan in ne stremimo za njimi v družini, na delovnem mestu in v podjetju, tam ne sledimo Jezusu, ki je govoril o izpolnjevanju Svojega nauka in ki je bil sam s Svojim življenjem najboljši vzgled. Kdor vero pridiga, zanika pa potrebo po uresničevanju verske vsebine na primer na delovnem mestu, ta ne more razumeti, da naj bi bila vera in življenje enost; ta ne razume Jezusa iz Nazareta in ne Njegovega nauka - da, on Ga ne pozna. Sicer pa tudi ne pozna naše ustave, v kateri so osrednje vrednote: enakost, svoboda in socialna pravičnost.
Naslednja brošura »Prerok« / Kazalo brošur »Prerok«
|
|
