 |
|
 |
Glas za živali
že več kot 30 let smem biti nosilka svete besede večnega Duha, Kristusa Boga. Vprašali boste, kaj je nosilka besede večnega Duha. – To je Božji prerok; oziroma jaz sem Božja prerokinja. Nisem se sama oklicala za to, nisem se sama tako poimenovala niti se ne bom sama tako imenovala.
Večni je, ki je iz mene naredil Svoj božanski instrument, ker obstaja božansko naročilo od zgoraj, iz Božjega kraljestva. Bog sam me imenuje »Moja nosilka besede, Moja prerokinja«. Jaz sem ostala za ljudi preprost človek, v duhu našega večnega Očeta, sestra Gabriele svojim bratom in sestram.
V teh več kot 30-ih letih je Kristusov-Božji-Duh dal ljudem po preroški besedi nešteta razodetja, torej besede življenja, napotke in svarila, med drugim tudi za današnji čas. Odlomke o mojem duhovnem razvoju lahko preberete v velikem Kristusovem razodetju »To je Moja beseda. Alfa in omega« in pa v prvem delu knjige »Pot v kozmično zavest – sreča, svoboda in mir«.
S tem kratkim uvodom se želim predstaviti. Kot sem že rekla, sem Vaša sestra v Božjem duhu našega večnega Očeta, čigar otroci, sinovi in hčere, smo vsi. Sem torej človek kot vsi drugi, le da imam božansko poslansko naročilo iz večnega bivanja.
V teh minulih 30-ih letih nisem doživela le brezupnosti, osamljenosti, trpljenja, žalosti in bolezni svojih bližnjih, svojih bratov in sester, ki jih vsi kristjani priznavajo v Očenašu kot otroke enega Očeta. Neizmerno trpljenje sem doživela in doživljam tudi v živalskem svetu. Živali imajo komajda kakšno pravico v tem svetu in redkokdaj svoj glas. Nasprotno pa imajo ljudje z ustavo svoje države pravice in dolžnosti in tako svoj glas. Živali pa potrebujejo ljudi, ki jih ljubijo in se v tem temnem, groznem in brutalnem svetu zavzemajo zanje.
Ljubim živali in bi jim rada dala glas ravno s to božično poslanico. Govorijo v mojem srcu in jaz prevajam njihov jezik. Dragi bližnji, zelo upam, da se bodo te besede dotaknile tudi Vašega srca!
Že zgodaj je temno in strupen mraz je. Zemlja vpija dež, toda živali, ki morajo životariti na prostem, kličejo ljudem:
»Pomagajte nam, da bomo tudi me dobile streho nad glavo, kot jo imate vi in so jo imele žival v Betlehemu.
Občutite v svojem srcu, ljudje! Občutite, da smo vaši mali živalski bratje in sestre! V temnem letnem času, ko je največkrat zemlja zmrznjena, je le malo hrane.
Prosimo, prosimo, pomagajte nam, da nam ljudje, ki ljubijo živali, lahko zgradijo zatočišča in nam dajo hrano!
Pomagajte nam, da lovci ne bodo več imeli koristi od vas, ljudi, za svoje zahrbtno streljanje in nastavljanje pasti! Ko naših mrtvih teles ne boste več pripravljali kot praznično pečenko, ne bo več razloga, da bi nas še naprej ubijali.
Živali vas goreče prosimo: Ne jejte več našega mesa! Ko boste prenehali uživati meso, bo s tem končano nasilje v gozdu in na polju.
Prosimo, prosimo, ne jejte nas! Naj ne bo vaš božični praznik praznik klanja, naj postane praznik Betlehema! Jožef in Marija v Betlehemu nista zaklala živali za svoje telesne potrebe – ljubila sta živali in živali so ljubile njiju. Vol in osel sta podarjala toploto in rada sta dala otroku na razpolago svoje jasli.
Živali v hlevu Betlehem so imele zatočišče, streho nad glavo. Prosimo, prosimo, pomagajte nam, da tudi v gozdu in na poljih nastane Betlehem!«
Živali v zaporih za klavno živino govorijo v mojem srcu in jaz, Gabriele, bi jim rada dala svoj glas:
»Redijo nas za zakol, ujete v groznem hlevu. Tudi me smo bitja stvarstva, ki občutijo podobno kot vi, ljudje. Občutimo strah, trpljenje in veselje. Med nami je veliko govedi. Obsojeni smo na zakol, ker hočejo ljudje za hrano naše meso. Tako stojimo na najožjem prostoru, da se komajda lahko gibljemo. Pod nami so ograji podobne kovinske rešetke - mrežasta tla, kot jim pravite. Naši izločki padajo skoznje in prisiljene smo vegetirati v jedkem zraku.
Prosimo, prosimo vas, ne jejte nas, bodite vzor ljubezni do bližnjega! Poglejte v naše oči in občutili boste, da smo tudi mi, goveda, bitja stvarjenja in tako vaši bližnji, kajti Bog je enost v živalih, rastlinah in kamenju, na vsej Zemlji, v vsem univerzumu.
Mi, goveda, dihamo kot vi. Tudi vi ljubite svobodo. Tudi vi dihate in nočete, da vam kak človek ali žival namerno vzame dih.
Prosimo, prosimo vas, bodite vzori: Ne jejte nas! Tako se bo postopoma pohlep lastnikov živalskih getov razblinil, saj se bo končala vzreja za proizvodnjo mesa – za meso živali, ki prav tako dihamo kot vi, ljudje.«
Gosi, race, kokoši – vse živali na zemlji in v zemlji me prosijo; prosijo me vse živali v vodah; prosijo me vse živali v zraku:
»Pustite nas živeti! Prosimo, prosimo vas, ne jejte nas! Naj v vašem srcu nastane Betlehem. Dajte nam v tem temnem, groznem in brutalnem človeškem svetu glas; pustite nas živeti!
P r o s m o v a s.«
Živali v poskusnih laboratorijih prosijo:
»Ljudje, pomagajte, da se prenehajo zverinske grozote, mučenja živih bitij! Tudi vi, ljudje, nočete biti poskusni objekti. Tudi vi nočete, da vas kdo muči. Me, trpinčene, mučene živali trpimo. Podobno kot vi, ljudje, tudi me občutimo trpljenje, bolečine in muke. Tudi nas je strah, če nas kdo zavestno ubije, ker je to zelo redko brez predhodnega mučenja.
Prosimo, prosimo vas, pomagajte nam in v vaših človeških srcih naj nastane Betlehem! Prosimo za pomoč, milost in usmiljenje!Prosimo, prosimo vas, ljudje, dajte nam, živalim, glas.
Ne jejte nas! Sočustvujte z nami! Občutite z nami! In začeli nas boste ljubiti. Tako bo mir v gozdovih, na poljih in v hlevih, v vodah, v zraku in v poskusnih laboratorijih. In v srca ljudi se bo naselil Betlehem.«
Dragi soljudje, naj vam živali pogledajo v oči. In občutilil boste, kaj bi vam vedno znova rade povedale: »Prosimo, prosimo vas, pomagajte nam!« Živali pa se tudi zahvalijo za dobroto, ljubezen in usmiljenje ljudi. Takrat doživimo z živalmi trenutke, ko občutimo, da so naše sostvaritve, ki prav tako dihajo kot mi.
Dihajmo, ljudje, skupaj z živalmi! Potem bo v tem svetu postalo svetleje in k nam bo prišlo Božje kraljestvo: Betlehem, mir v naših srcih in v dušah.
Če smo živalim dovolili vstopiti v svoje srce, smo se nekoliko bolj naučili ljubiti.
Jezus, Kristus, je učil ljudi:
»Kdor sliši te Moje besede in se ravna po njih, je kot pameten človek, ki je svojo hišo postavil na skalo.
Ko so se utrgali oblaki in so pridrle vode, ko so divjali viharji in so butali v hišo, se ni podrla; kajti zgrajena je bila na skali.
Kdor pa sliši Moje besede in se ne ravna po njih, je kot nespameten človek, ki je svojo hišo postavil na pesek.
Ko so se utrgali oblaki in so pridrle vode, ko so divjali viharji in so butali v hišo, se je podrla in bila je popolnoma porušena.«
Prakristjani po vsem svetu resnično gradijo na skali Kristusu. Prakristjani smo kupili košček zemlje, Novi Betlehem, malo sprejemno postajo za živali. To je projekt, ki daje živalim glas. Na tem še majhnem območju živijo živali brez strahu. Tu so krave, ovce, gosi in race; razen tega tudi ptice, ki si rade poiščejo v zasajenih goščavah svoj dom. Živali iz gozda in s polj prihajajo vedno bliže. Občutijo varnost in dom v naročju matere Zemlje, ki brez večjega poseganja človeka nudi živalim to, kar ima: predvsem gotovost, zatočišče, mir in hrano.
To je še majhna dežela, miroljubna dežela Novi Betlehem. Z vašo pomočjo, bi lahko postala večja in dajala bi vedno več živalim varnost in dom.
Zdaj boste mislili ali rekli: Tukaj prav tako beračijo, podobno kot je to v medijih za božič, ko nastopajo veliki tega sveta in beračijo za revne. Jaz ne spadam med velike tega sveta. V duhu našega Očeta sem samo sestra med brati in sestrami, preprost človek, ki ne berači, pač pa iz srca prosi. Zame je beračenje neka vrsta prisile. Torej ne želim beračiti, vas k čemu pregovoriti ali prisiliti. Rada bi dosegla Vaše srce. Če sem ga dosegla in se zaradi ganjenosti srca odločite dati nekaj za brate in sestre živali, potem je to dar ljubezni živalim. Zahvaljujejo se Vam po meni, Gabriele.
Stiska in lakota v tem svetu sta veliki. Razpon med bogatimi in revnimi je vedno večji. Zakaj? Ker postajajo srca bogatih vedno hladnejša, vendar se tudi mnogi revni ljudje bolj ali manj zaradi razmer obračajo na bogate in prosijo za denar, beračijo.
Potrebno je in zadeva srca, da ljudje razmišljajo o ljubezni do bližnjega. Toda to velja tudi za živali, za celotno mater Zemljo. V tem razponu, ki je vedno večji, so seveda zajete tudi živali in Zemlja, saj vemo, kaj ji je bilo storjenega in se ji še povzroča.
Toliko glasov kliče in prosi, pravzaprav berači za denar za trpeče bližnje. To je prav in dobro. Tudi prakristjani mislimo nanje. Toda živali skorajda nimajo glasov. Tako se jaz oglašam zanje: Prosim, prosim, pomagajte!
Naj vas navedba številke bančnega računa, ki bo sledila, ne zavede. Nočem vas pregovoriti. Tako je pač običajno, da ko srce govori in daje, da je potrebno organizacijsko navodilo. Prosim vas za razumevanje. Hvala!
Podatki o bančnem računu:
G.S. Stiftung Verwaltungs-GmbH, Konto Nr.: 20 62 70
Volksbank Main Tauber eG, Bankleitzahl: 673 900 00
Namen: „Bethlehem-Fest“
IBAN: DE38 6739 0000 0000 2062 70, BIC: GENODE61WTH
Prispevke lahko nakažete tudi preko internetne strani Gabrielinega sklada.
Moji starši in jaz ter mnoge,
mnoge živalske sestre se
Vam zahvaljujemo in Vam
želimo lepo božično praznovanje!
|
 |
